Jezikovni kviz

Pripravili smo vam nov junijski kviz na temo popačenk.

Popačenke so prevzete besede iz tujih jezikov, ki pa niso usklajene z normo knjižnega jezika. Na primer šrauf in šraufenciger namesto vijak in izvijač.

Tale kviz bo verjetno malo trši oreh za mlajšo generacijo. 😊

Za reševanje kviza kliknite na gumb REŠITE JEZIKOVNI KVIZ.

Pri reševanju kviza si lahko pomagate z avtomatsko lektorico Amebis Besana in brezplačnimi spletnimi slovarji na portalu Termania.

Če niste uporabnik avtomatske lektorice Besana, za brezplačno slovnično preverjanje besedil kliknite na preverjanje, za iskanje pravilnih oblik besed pa na pregibanje.

Uporabniki Besane namesto spletnih verzij za  preverjanje besedil in pregibanje besed uporabite aplikacije Besane na svojem računalniku. Za razliko od spletnih verzij te aplikacije nimajo nobenih omejitev.

Rezultatov kviza ne shranjujemo. Zato kar pogumno na reševanje kviza. 

Poleg kviza smo vam pripravili tudi obrazložitev 10. vprašanja marčevskega kviza, ki je povzročil največ težav. Obrazložitev je spodaj v rubriki Razlage zapletenih vprašanj prejšnjih kvizov.

Starejši kvizi

Ste zamudili posamezen kviz? Nič hudega. Spodaj je seznam vseh kvizov. 
Za reševanje kliknite na posamezen gumb.

Za razlago zapletenih vprašanj prejšnjih kvizov, ki so uporabnikom povzročala največ težav, kliknite na to povezavo.

2024

2023

Ilustracija drevesa s puzzli, ki asociirajo na kviz

Razlage zapletenih vprašanj prejšnjih kvizov

Kviz marec 2024, vprašanje št. 10:
Koliko popravkov potrebuje poved “Poslal sem mu pozdrave iz Julijskih alp.”?

Pravilen odgovor je en popravek, in sicer, da se beseda “alp” piše z veliko začetnico.

Mnogi so se odločili za dva popravka. Poleg velike začetnice besede “alp” še za napačen predlog “z” namesto pravilnega “iz”.

Pravopis za Alpe navaja: Álpe Álp ž mn., zem. i. (ȃ) |evropsko gorstvo|: v ~ah

Pri gorah je pravilno “na”, pri gorovjih pa “v”. Ker sta predložna para “v – iz” in “na – s/z“, je predlog “iz” pravilen.

Kviz februar 2024, vprašanje št. 10:
Koliko napak je v povedi “Kolo nasloni h stebru, in pridi v park čez glavni vhod.”?

Za pravilni odgovor so štele naslednje tri označene napake “Kolo nasloni (h) k stebru(,) in pridi v park (čez) skozi glavni vhod.”, dejansko pa so v povedi štiri napake.

Ker smo se osredotočili na primer k/h smo čisto spregledali glagol in s tem še četrto napako v tej povedi. Kolo se lahko prisloni k stebru ali pa nasloni na steber, ne pa nasloni k stebru.

Že novembra smo obljubili, da bomo bolj previdni pri sestavljanju kvizov, sedaj pa obljubljamo še bolj. 😊 Vsem, ki so nas opozorili na to napako, se iskreno zahvaljujemo.

Nekateri bralci so menili tudi, da bi zaradi velelne povedi moral biti na koncu klicaj in ne pika.

Slovenski pravopis 2001 pravi v členu 277 takole:
V želelnih in velelnih povedih, ki niso čustveno poudarjene, klicaja ne pišemo: Daj mi, prosim, knjigo. – Glej 3. odstavek na str. 15. – Naj kdo pogleda, kaj se dogaja zunaj.

V našem primeru bi težko rekli, da je velelnik čustveno poudarjen. V tem primeru bi bil verjetno kje še kakšen “takoj” ali kaj podobnega, zato ne moremo reči, da je pika na koncu napačna.

Kviz november 2023, vprašanje št. 10:
Jaz bi na kontrolni pregled rada naročila mojo hči.

Pri 10. vprašanju smo pričakovali odgovor 2, ker poved vsebuje dve očitni napaki.

  • Prva je “hči” namesto pravilne “hčer“.

Beseda mora biti namreč v tožilniku in pravilen tožilnik od “hči” je “hčer”. Podobno se sklanja tudi samostalnik “mati” s tožilnikom “mater”.

  • Druga napaka pa je “mojo” namesto “svojo“.

V slovenščini velja pravilo, da kadar govorimo o svojini osebka (ki je “jaz” v dani povedi), moramo uporabiti svojilni zaimek “svoj” namesto osnovnega “moj”, “tvoj”, “njen” ipd. Kadar je osebek v prvi ali drugi osebi (torej “jaz” ali “ti”) to ni tako hudo narobe, pri tretji osebi se pa pomen precej spremeni.

Stavek “Miha je Borutu posodil svojo knjigo.” to pomeni nekaj drugega, kot “Miha je Borutu posodil njegovo knjigo.” V prvem primeru je Borut dobil Mihovo knjigo, v drugem primeru pa knjigo nekoga tretjega (ali pa celo Borutovo, ampak v danem primeru to ne bi bilo ravno smiselno).

Nekateri ste menili, da je napak več, menili ste na primer, da je odveč beseda “jaz”. In pravzaprav ste celo imeli prav, tudi brez “jaz” nam je običajno jasno, kdo je govorec: Na kontrolni pregled bi rada naročila svojo hčer.

Ampak brez “jaz” v resnici ne vemo zagotovo, kdo je naročil to hčer. Lahko bi bila celo neka tretja oseba in potem bi bil “mojo” celo pravilen, zato smo namerno dodali “jaz”, da je primer postal čisto nedvoumen.

In morda je kdo celo upravičeno pomislil, da bi lahko tudi izpustili “svojo” oz. “mojo”: Na kontrolni pregled bi rada naročila hčer. Obljubimo, da bomo naslednjič previdnejši pri pripravi primera.

Kviz november 2023, vprašanje št. 8:
V kateri povedi so vejice pravilno postavljene?

Drugo najtežje vprašanje tega kviza je bilo, kako so postavljene vejice v: “Niti ni plesala niti pela.”

Pravilni odgovor je, da ni vejic. V stopnjevalnem priredju z veznikoma niti/niti oz. ne/ne vejice ne pišemo (lahko pa jo pišemo, če imamo tri ali več elementov v takem priredju), če je seveda ne zahteva kaj drugega, npr. kakšen vrinjen odvisnik: Niti ni plesala, ko je igrala glasba, niti pela.

Kviz oktober 2023, vprašanje št. 7:
Kakšna je ustrezna oblika samostalnika “dno” v 1. sklonu (imenovalniku) dvojine?

Največ jih je odgovorilo “dna”, pravilna rešitev pa je “dni”.

Zakaj? Samostalnik “dno” je srednjega spola in se v dvojini sklanja podobno kot vsi drugi samostalniki srednjega spola.

Torej dve sonci, dve telesi, dve kolesi (tukaj se sicer vrine še “es”, ampak končnica je vseeno “i”) in dve dni.

Pri dnu je težava le rodilnik dvojine (in enako množine), ki bi po tem vzorcu bil “dn”, kar pa seveda ni mogoče. Zato potem pri rodilniku dodamo “ov” (dnov) ali pa vrinemo “a” (dân).

Kakšne so pravilne sklanjatve samostalnika ”dno” in tudi sklanjatve drugih težjih samostalnikov za sklanjanje, lahko pogledate v naši  objavi sklanjanje.

Več o tem si lahko preberete tudi v odgovoru Jezikovne svetovalnice: Sklanjanje samostalnikov “dan” in “dno”.

Kviz oktober 2023, vprašanje št. 8:
V kateri povedi so vejice pravilno postavljene?

Večina jih je izbrala možnost “Kljub temu, da govori njegov jezik, ga ni razumel.”

Vendar nas v tem primeru pravilo, da vejica skače pred “ki, ko, ker, da, če“, pusti na cedilu, kajti “kljub temu da” je skupaj večbesedni veznik s pomenom “čeprav”, zato znotraj tega veznika vejice ne pišemo.

Pravilna izbira je torej “Kljub temu da govori njegov jezik, ga ni razumel.”

Več o tem si lahko preberete tudi v odgovoru Jezikovne svetovalnice: Večbesedni veznik “kljub temu da” in raba vejice.